Ali bomo zaupali Kristusu; ali žaliti Duha milosti?
Pisec Hebrejcev je nadalje opozoril, »Kajti če namerno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje resnice, ne ostane več žrtev za grehe, ampak neko strašno pričakovanje sodbe in ognjevita jeza, ki bo požrla nasprotnike. Vsakdo, ki je zavrnil Mojzesovo postavo, umre brez milosti na podlagi pričevanja dveh ali treh prič. Koliko hujše kazni misliš, da bo vreden tisti, ki je poteptal Božjega Sina, štel kri zaveze, s katero je bil posvečen, za običajno stvar in je žalil Duha milosti?« (Hebrejcem 10: 26-29)
Po Stari zavezi so morali Judje za svoje grehe darovati živalske žrtve. Pisec Hebrejcem poskuša pokazati Judom, da je Staro zavezo izpolnil Kristus. Po Kristusovi smrti ni bilo več nobenih zahtev po žrtvovanju živali. Odloki Stare zaveze so bili le 'podobe' ali vzorci resničnosti, ki bo nastala po Kristusu.
Pisec Hebrejcev je zapisal »Toda Kristus je prišel kot Veliki duhovnik prihodnjih dobrih stvari, z večjim in popolnejšim tabernakljem, ki ni bil narejen z rokami, torej ne iz tega stvarstva. Ne s krvjo koz in telet, ampak z lastno krvjo je enkrat za vselej vstopil v najsvetejši kraj, ko je dobil večno odrešenje. " (Hebrejcem 9: 11-12) Jezus je bil zadnja in popolna žrtev Stare zaveze. Ni bilo več potrebe po žrtvovanju koz in telet.
Nadalje se učimo iz teh verzov, »Kajti če kri bikov in kozlov in pepel telice, ki škropijo nečiste, posvečujejo za očiščevanje mesa, koliko bolj bo Kristusova kri, ki je po večnem Duhu daroval samega sebe brezmadežnega Bogu, očistila tvoja vest iz mrtvih dela za služenje živemu Bogu?« (Hebrejcem 9: 13-14) Tudi učimo se, »Kajti postava, ki ima senco prihodnjih dobrih stvari in ne samo podobo stvari, nikoli ne more s temi istimi žrtvami, ki jih nenehno darujejo iz leta v leto, narediti popolne tiste, ki se bližajo.« (Hebrejcem 10: 1) Žrtve Stare zaveze so samo 'pokrile' grehe ljudi; jih niso povsem odstranili.
Več kot 600 let pred Jezusovim rojstvom je prerok Jeremija pisal o Novi zavezi, »Glej, prihajajo dnevi, govori Gospod, ko bom sklenil novo zavezo z Izraelovo hišo in z Judovo hišo – ne po zavezi, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti na dan, ko sem jih vzel k sebi. roko, da jih vodi iz dežele Egiptovske, mojo zavezo, ki so jo prelomili, čeprav sem jim bil mož, govori Gospod. Toda to je zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori Gospod: Svojo postavo jim bom položil v misli in jo zapisal v njihova srca; in jaz jim bom Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bo več učil vsak svojega bližnjega in vsak svojega brata, govoreč: 'Spoznaj Gospoda', kajti vsi me bodo spoznali, od najmanjšega do največjega med njimi, govori Gospod. Kajti odpustil bom njihovo krivdo in njihovega greha se ne bom več spominjal.« (Jeremija 31: 31–34)
CI Scofield je pisal o Novi zavezi, »Nova zaveza temelji na Kristusovi žrtvi in zagotavlja večni blagoslov pod Abrahamovo zavezo vsem, ki verujejo. Je popolnoma brezpogojna in ker človeku ne nalaga nobene odgovornosti, je dokončna in nepreklicna.«
Pisec Hebrejcem v zgornjih verzih je Jude svaril, da so jim povedali resnico o Jezusu in da niso prišli vse do odrešujoče vere vanj. Za njih bi bilo, da bi zaupali v to, kar je Jezus naredil zanje v svoji odkupni smrti, ali pa bi se soočili s sodbo za svoje grehe. Lahko bi se odločili, da bodo oblečeni v 'Kristusovo pravičnost' ali pa da ostanejo oblečeni v svoja dela in lastno pravičnost, ki nikoli ne bi bila dovolj. V nekem smislu, če bi zavrnili Jezusa, bi 'poteptali' Božjega Sina pod svojimi nogami. Prav tako bi imeli za kri Nove zaveze (Kristusovo kri), običajno stvar, ne bi spoštovali Jezusove žrtve, kot je v resnici bila.
Tako je tudi pri nas danes. Bodisi zaupamo v lastno pravičnost in dobra dela, da ugajamo Bogu; ali zaupamo v to, kar je Jezus storil za nas. Bog je prišel in dal svoje življenje za nas. Ali bomo zaupali Njemu in Njegovi dobroti ter Mu predali svojo voljo in življenje?