Pisec Hebrejcev je nadaljeval s temi spodbudnimi besedami – »Trdno se držimo izpovedi našega upanja brez omahovanja, kajti tisti, ki je obljubil, je zvest. In premišljujmo drug o drugem, da spodbujamo ljubezen in dobra dela, ne opuščajmo svojega skupnega zborovanja, kakor imajo nekateri navado, ampak spodbujajmo drug drugega, in toliko bolj, kolikor vidite, da se bliža dan.« (Hebrejki 10: 23-25)
Kaj je 'izpoved našega upanja'? Je izpoved dejstva, da sta Jezusova smrt in vstajenje naše upanje za večno življenje. Naša fizična življenja se bodo končala. Kaj pa naše duhovno življenje? Samo če smo duhovno rojeni iz Boga po veri v to, kar je Jezus storil za nas, smo lahko deležni večnega življenja.
Jezus je v molitvi k Očetu rekel o večnem življenju – "In to je večno življenje, da spoznajo tebe, edinega pravega Boga, in Jezusa Kristusa, ki si ga poslal." (Janez 17: 3)
Jezus je učil Nikodema – »Zagotovo vam pravim, da če ni kdo rojen iz vode in Duha, ne more vstopiti v Božje kraljestvo. Kar se je rodilo iz mesa, je meso in kar se je rodilo iz Duha, je duh. " (John 3: 5-6)
Bog je zvest. Pavel je učil Timoteja – »Ta rek je veren: kajti če smo z njim umrli, bomo z njim tudi živeli. Če bomo vzdržali, bomo z njim tudi kraljevali. Če ga zatajimo, bo tudi On zatajil nas. Če smo mi neverni, On ostane zvest; Ne more zanikati samega sebe.” (2. Timoteju 2:11–13)
Pavel je spodbujal Rimljane – »Ko smo torej opravičeni po veri, imamo mir z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem imamo po veri tudi dostop do te milosti, v kateri stojimo, in se veselimo v upanju na Božjo slavo. In ne samo to, tudi hvalimo se v stiskah, saj vemo, da stiska rodi vztrajnost; in vztrajnost, značaj; in značaj, upanje.” (Rimljani 5: 1-4)
Hebrejske vernike so spodbujali, naj gredo naprej v svoji veri v Kristusa, namesto v veri v postavo stare zaveze. V celotnem pismu Hebrejcem se jim je pokazalo, da se je judovstvo Stare zaveze končalo, ko je Jezus Kristus izpolnil ves namen zakona. Prav tako so bili opozorjeni, da ne bi spet začeli zaupati svoji sposobnosti, da se držijo Mojzesovega zakona, namesto da bi zaupali temu, kar je Kristus naredil zanje.
Upoštevati naj bi drug drugega, da bi se lahko pokazala njihova ljubezen in dobra dela drug do drugega. Prav tako naj bi se srečali skupaj in drug drugega opominjali ali poučevali, zlasti ko so videli, da se dan bliža.
Na kateri dan je mislil pisec Hebrejcem? Gospodov dan. Dan, ko se Gospod vrne na zemljo kot Kralj kraljev in Gospod gospodarjev.