…Toda ta človek…
Pisec poslanice Hebrejcem še naprej razlikuje staro zavezo od nove zaveze – Prej je rekel: 'Žrtve in daritve, žgalne daritve in daritve za greh nisi želel, niti se jim ni dovolil' (ki se darujejo po postavi), potem je rekel: 'Glej, prišel sem, da storim tvoje volje, o Bog.' Odvzame prvo, da bi postavil drugo. S to voljo smo bili posvečeni z darovanjem telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej. In vsak duhovnik vsak dan služi in daruje vedno iste žrtve, ki nikoli ne morejo odvzeti grehov. Toda ta človek je, potem ko je za vedno daroval eno žrtev za grehe, sedel na Božji desnici in od takrat čakal, da se njegovi sovražniki postavijo za podnožje njegovih nog. Kajti z eno daritvijo je za vedno izpopolnil posvečene. (Hebrejcem 10: 8-14)
Zgornje verze se začnejo s citiranjem pisca Poslanice Hebrejcem Psalm 40: 6–8 - »Žrtve in daritve nisi želel; moja ušesa si odprla. Žgalna daritev in daritev za greh Nisi zahteval. Nato sem rekel: 'Glej, prihajam; v zvitku knjige je zapisano o meni. Z veseljem opravljam tvojo voljo, o moj Bog, in tvoja postava je v mojem srcu.'« Bog je vzel staro zavezo postave z njenim nenehnim žrtvenim sistemom in jo nadomestil z novo zavezo milosti, ki je postala učinkovita z žrtvovanjem ljudi. Jezus Kristus. Pavel je učil Filipljane – »Ta um naj bo v vas, ki je bil tudi v Kristusu Jezusu, ki, ker je bil v božji podobi, ni smatral za ropanje enakega Bogu, ampak se je spravil brez slovesa, prevzel podobo hlapca in prihajajo v podobi ljudi. In ker je bil videti kot človek, se je ponižal in postal poslušen do smrti, celo smrti na križu. "(Phil. 2: 5–8)
Če zaupate v svojo sposobnost živeti v skladu z verskim sistemom zakonov, razmislite, kaj je Jezus storil za vas. Dal je svoje življenje, da bi plačal za vaše grehe. Vmes ni nič. Ali zaupate v zasluge Jezusa Kristusa ali v svojo pravičnost. Kot padla bitja vsi zamujamo. Vsi potrebujemo Božjo nezasluženo naklonjenost, samo njegovo milost.
'S to voljo' so bili po Kristusovi volji verniki 'posvečeni', 'posvetljeni' ali ločeni od greha za Boga. Pavel je učil Efežane – »Torej pravim in pričam v Gospodu, da ne bi smeli več hoditi, kakor hodijo ostali pogani, v nesmiselnosti svojega uma, ker je njihov razum zatemnjen in odtujen od Božjega življenja zaradi nevednost, ki je v njih, zaradi slepote njihovega srca; ki so se zaradi preteklih občutkov predali razvratnosti, da bi s pohlepom delali vso nečistost. Toda Kristusa se niste tako naučili, če ste ga res slišali in ste bili od njega poučeni, kakor je resnica v Jezusu: da glede svojega prejšnjega vedenja odlagate starega človeka, ki se pokvari po prevarnih poželenjih, in se prenovi v duhu svojega uma in da si oblečeš novega človeka, ki je bil ustvarjen po Bogu, v resnični pravičnosti in svetosti. (Ef. 4: 17–24)
Nenehne živalske žrtve, ki so jih dajali starozavezni duhovniki, so le 'pokrile' greh; niso ga odnesli. Žrtva, ki jo je Jezus dal za nas, ima moč popolnoma odstraniti greh. Kristus zdaj sedi na desnici Boga in posreduje za nas – »Zato lahko tudi do skrajnosti odreši tiste, ki po njem prihajajo k Bogu, saj vedno živi, da bi priprosil zanje. Kajti takšen veliki duhovnik je bil primeren za nas, ki je svet, neškodljiv, neomadeževan, ločen od grešnikov in je postal višji od nebes; ki ne potrebuje vsak dan, kot tisti veliki duhovniki, darovati žrtve, najprej za svoje grehe in potem za grehe ljudstva, saj je to storil enkrat za vselej, ko je daroval samega sebe. Kajti postava postavlja za velike duhovnike ljudi, ki imajo slabosti, toda beseda prisege, ki je prišla po postavi, imenuje Sina, ki je bil popoln za vedno. (Hebrejki 7: 25-28)